Že med poletjem sem nergal in robantil, ker sem vedel, da me še pred zimo čaka neprijetno opravilo. Naša vrtna hiška je potrebna barvanja. Sonce in ostali vremenski vplivi pač naredijo svoje.
Les je le les. Pa me je prijatelj, že pri kupovanju materiala poizkusil prepričati, da bi vrtna hiška bila narejena iz kovinskih plošč ne iz lesa. Pa se nisem pustil prepričati. Pa mi danes ni žal, da sem se takrat tako odločil, kljub temu, da je vsako drugo leto potrebno vrtno hiško osvežiti z novimi barvami. Pa tudi v kontekst našega bivalnega prostora kovinska vrtna hiška ne bi pasala. Nekako sem bol nagnjen k naravnim materialom kot pa hladni kovini. Les le daje nekakšne občutek prijaznosti in toplote. Vidim okrog po vasi, kako zgledajo te kao moderne hiše in objekti postavljeni iz kovine. Hladni in turobni. Les je lep, pove tudi reklama na televiziji, za zaščitne premaze in barve. Pa se še pred koncem poletjem odpravim v trgovino z gradbenimi materialom, da nabavim vse potrebno.
Na mojem seznamu so brusni papir za električno brusilko, hvala bogu mi ne rabi brusiti vse ročno, dobro, da obstajajo električni pripomočki, zaščitni prema v barvi temnega hrasta, nekaj čopičev in pa nitro razredčilo. Zaščitna ponjava je še doma od barvanja fasade, tako, da je vsaj ta strošek prihranjen. Zdaj je samo še potrebno izbrati primeren vikend z lepim vremenom, da se lotim dela. Načeloma bi lahko delo opravil sam, pa vendar povabim še prijatelja, da bo delo bom zanimivo in veselo, ker itak vem in poznam prijatelja v nulo, da se bo raje vrtel okrog roštilja, vrtna hiška ga ne zanima toliko. Pa tudi prav, samo, da bo veselo in da bo dobra družba.
Popoldan, ko bo vrtna hiška prebarvana pa se nama pridružijo še ostali prijatelji na zaključnem pikniku na naši terasi.