Pred enim letom sem začutila, da bi rada risala. Ker živim v hiši na vrhu hriba, sem imela željo risati naravo. Ko nekaj začutim, to tudi rada narišem. Tako so se moje risbe kopičile in nisem več vedela, kam naj jih dajem. Potem pa sem dobila idejo, kako bi mi lahko stvar olajšali stenski koledarji, kjer bi lahko imela razporejene moje risbe po mesecih.
Ker imam rada izzive, sem si pogledala, kako se delajo stenski koledarji in se odločila, da si ga naredim sama. Nisem si predstavljala, da svoje risbe nekomu pošljem in mu razlagam, kako naj bi stenski koledar moral izgledati, lažje, mi je bilo, da sem se stenskega koledarja s svojimi risbami lotila sama.
To je bila res dobra ideja, komaj sem čakala, da nastane prvi koledar. Delala sem ga cel teden, ker se stenski koledarji, če jih želiš narediti prav, kar težko delajo. Nastal je noro lep koledar. Obesila sem ga v dnevno sobo. Danes ga občudujejo vsi, ki pridejo na obisk. Vsak mi reče, da so moji stenski koledarji res nekaj lepega in iznajdljivega. Kako sem se lahko, kaj takšnega spomnila. Potem pa jim povem, da sem se to spomnila za to, ker so se mi risbe smilile po predalih.
Moji stenski koledarji so unikatni in so samo v moji hiši. Nikoli ne bi naredila stenskega koledarja za druge, to so samo moje risbe, ki nastanejo po mojih občutkih in sama točno vem, kaj slika predstavlja, pa je lahko bila narisana dlje časa nazaj.
Človek ima vedno polno idej, odvisno pa je, ali te ideje uresničimo, pri meni so stenski koledarji te ideje in mislim, da bom sedaj vsako leto imela novi osebni koledar s svojimi risbami. Tako sem ugotovila lep način, da risbe ohranim v čim lepšem stanju, da se ne poškodujejo. Ko se leto zaključi, pa cel koledar lepo pospravim v predal.