Nekaj časa nazaj sem imela neko pomanjkanje adrenalina. Ko sem bila v srednji šoli smo se vedno udeležili nekih športnih dni, pri katerih je bil seveda prisoten adrenalin. Ko je bilo konec srednje šole sem to seveda malce pogrešala. Sama sem šla v razne adrenalinske parke, a to ni bilo to. Hotela sem malo več.
Vedela sem, da v neko višino ne bi rada šla, a nikoli ne veš, dokler ne poskusiš. Dobila sem enkratno priložnost. Jadralno padalstvo Bovec. Ko sem to našla, sem se seveda odločila, da bom to tudi poskusila. Prijavila sem se in čakala na jadralno padalstvo Bovec. Ko sem dobila termin, sem bila vsa iz sebe. Tisti dan sem si vzela dopust in res izkoristila maksimalno za adrenalin, ki sem ga res potrebovala.
Ko je napočil ta danes me je bilo najprej zelo strah. Seveda še nikoli nisem bila tako visoko v zraku in še nikoli nisem letela v zraku. Vedela pa sem, da bo to enkratna priložnost, enkratna izkušnja in res dober občutek. Ko sem prišla tja, so nam najprej seveda povedali, kako to deluje. Potem pa se je jadralno padalstvo Bovec pričelo. Na začetku me je bilo zelo strah in takrat je bilo res največ adrenalina. Potem pa smo vzleteli in čas se je ustavil. Zelo dolgo časa sem jadrala po nebu in božala oblake. V tistem momentu sem bila zelo vesela in vse skrbi, stres in še kaj drugega je šlo stran.
Potem ko smo začeli pristajati, je spet prišel ta adrenalin, saj nisem vedela točno, kako to poteka. Ko smo pristali, sem imela mehke noge in vsa sem bila iz sebe. Bila sem zelo vesela, da sem imela priložnost izkusiti to priložnost. Vsem prijateljem sem povedala, kaj sem počela in vsi so bili navdušeni in niso morali verjeti, da sem si upala. Tudi sama po ena strani si nisem morala verjeti, da sem si upala, a sem zelo vesela, da sem to naredilo.