Ko si podnajemnik, je to nekaj čisto drugega, kot pa če si lastnik stanovanja ali hiše. Tudi sama sem bila podnajemnica že od študijskih let naprej. Kar hitro sem začela živeti skupaj s fantom in tako je čas tekel. Ko sva končala študij, sva se zaposlila in si kar kmalu ustvarila družino. Še danes, ko pomislim nazaj, vem, da je to bila edina prava odločitev. Zelo rada sem mama in obožujem svojega otroka. Kot podnajemnik pa nisva imela te možnosti, da bi lahko stanovanje urejala po svoje. Želela sva si novo pohištvo, ker je stanovanje bilo precej staro. Posebej takrat, ko sem bila noseča.
Moj mož se je tako en dan dobil z lastnikom in ga vprašal, če lahko kupiva kakšno novo pohištvo. Lastnik je bil res dober človek, povedal je, da ko bova midva šla ven, bo stanovanje prenovil in nama tako dal zeleno luč, da sva lahko kupovala novo pohištvo. Ker pa sva bila tudi midva hvaležna za to, sva ga na koncu povabila v stanovanje, da je videl, kaj sva naredila. Takrat sva midva preoredila vse prostore. Tako sva kupila novo opremo za kuhinjo, dnevno in otroško sobo. Ko je lastnik to videl, je rekel, da mu je zelo lepo. Dogovorili smo se, da ko se bova selila, da nama lahko to pohištvo plača in ostane v tem stanovanju, lahko pa ga vzameva s seboj. Ker pa res nisva vedela, kako bo potekalo najino življenje, sva mu bila hvaležna za obe obciji.
Ko sva dobila otroka, je tako stanovanje imelo novo pohištvo in res je bilo lepo. Uživala sem v vlogi mamice. Dobro sem se počutila in oprema, ki sva ga izbrala je prišlo še kako prav v teh letih življanja. Selitev naju je čakala čez 5 let in takrat sva lastniku pohištvo pustila, ker je bil res dober človek.