Ko sem pred nekaj leti začel bolj resno obdelovati večjo njivo za pšenico, sem hitro spoznal, da brez prave mehanizacije ne gre več. Zemlja je bila zbita, neenakomerno obdelana, kar je vplivalo na kalitev in na koncu tudi na pridelek. Iskal sem rešitev, ki bi mi olajšala pripravo tal in obenem izboljšala strukturo zemlje. In tako sem prvič naletel na izraz vrtavkasta brana.
Priznam, sprva nisem točno vedel, za kaj gre. Po nekaj ogledih in posvetih z bolj izkušenimi kmeti sem jo preizkusil na izposojo in bil takoj prepričan. Stroj je z vrtljivimi zobmi zemljo zrahljal, enakomerno pripravil setveno površino, brez večjih grud in brez dodatnega valjanja. Kar me je najbolj navdušilo, je bila hitrost. V primerjavi s klasičnim branjem sem bil bistveno hitrejši in manj utrujen.
Po tistem testu ni bilo več vprašanja, ali jo kupim, vprašanje je bilo samo, katero. Odločil sem se za rabljeno, a dobro ohranjeno vrtavkasto brano, ki jo zdaj redno uporabljam spomladi in jeseni. Njena največja prednost je, da se odlično obnese tudi na bolj težkih tleh, kjer bi druga oprema odpovedala.
Zame je vrtavkasta brana postala nepogrešljiv del priprave zemlje. Odkar jo uporabljam, so kalitve enakomernejše, plevela je manj, površina pa je veliko bolj pripravljena na vse vremenske razmere. Kdor resno misli z obdelovanjem večjih površin, ve, da so dobre pripravljalne faze ključne. In prav tu se pokaže razlika med osnovnim orodjem in res učinkovito rešitvijo.
Odkar uporabljam vrtavkasta brana, sem tudi manj odvisen od vremenskih oken. Tla so pripravljena hitreje in kakovostneje, kar pomeni, da lahko sejanje opravim točno takrat, ko so razmere optimalne. Tudi poraba goriva je manjša, saj opravim več v krajšem času in z manj prehodi po njivi. To se dolgoročno pozna, tako pri stroških kot pri kakovosti pridelka. Če bi se moral znova odločiti, bi brez oklevanja izbral isto. Vrtavkasta brana je investicija, ki se povrne hitreje, kot si misliš.